Aleš Brezavšček, glavni trener slovenske moške ekipe za hitri disciplini, o začetku sezone, poškodbi Roka Ažnoha, evropskem nadaljevanju olimpijske zime …

Lindsey Vonn se je na poseben način poklonila tudi Tina Maze

Alpsko smučanje

15. Dec 2025 0

Alpsko smučanje

15. Dec 2025 0

Ko je bila lani ekipa za hitri disciplini tik pred ukinitvijo, je vajeti prevzel Aleš Brezavšček, ki se je po dolgih letih zdomstva vrnil v slovensko smučanje. Čeprav je deloval z zelo okrnjeno spremljevalno ekipo, mu je uspelo zanetiti iskro. In če se lani ob stopničkah Mihe Hrobata ni trkal po prsih, zdaj po ameriški turneji, ki v slovenski tabor ni prinesla veselja, ne zganja panike. Z njim smo se pogovarjali pred prvim uradnim treningom pred trojnim programom v Val Gardeni.

Intervju: Aleš Brezavšček

Poškodbe so, žal, del smučanja. Kako je padec Roka Ažnoha vplival na sotekmovalce?
Kar se Rokovega padca tiče, je položaj zelo jasen. Ni padel brez razloga. Storil je napako. Reprezentančni tekmovalci so to videli. Tega se zavedajo. To še zdaleč ne pomeni, da jih dogodek ni prizadel. Rok je naš. Poudariti pa želim, da ob pojasnjenem vzroku ni razloga za strah. Napaka. Žal. Pravi smukač mora razmišljati o tem, da se njemu to ne more zgoditi. Pa naj se sliši še tako kruto.

Dotakniva se omenjene napake.
Usoden je bil nagib na notranjo stran. Ob tem sta smučki udarili, robnik je “prijel” in sledil je padec.

Diagnoza se zdi celo zelo sprejemljiva. Mar ne?
Zanimivo je, kako človek, kar je povsem naravno, spreminja prag pričakovanj. Sprva smo si želeli, da bi preživel. “Da si le ne bi poškodoval glave,” je bila naslednja misel. In ko so bile poškodbe glave in vratu ovržene, nas je doletela informacija o poškodbi kolena. Poškodba je huda. To je dejstvo. Se pa strinjam, da je bil uvodni strah precej večji.

Je bila to v ekipi tema, ki ste jo hitro umaknili z dnevnega reda?
Ne, ne. O tem se je treba pogovoriti. Vsekakor pa se o tem ne bodo pogovarjali v nedogled. Ponavljam, ključno je, da se zavedamo razlogov za padec. Zgodi se. Te nevarnosti se vsi zavedajo. Če delaš napake, je možnosti za padce več.

Kako pa bi celostno povzeli ameriško turnejo?
To je bilo za nas zelo zahtevno obdobje. Pogoji za trening so bili slabi. Ni se bilo lahko sprijazniti s tem. A podobno velja za Švicarje, Avstrijce in druge. Dejstvo je, da sem računal s piljenjem podrobnosti pred prvimi tekmami. Ko smo ostali brez tega, je bil vstop v sezono bolj negotov. Poleg tega nam tudi tekmovalne razmere niso bile najbolj naklonjene. Miha Hrobat je namreč na prvi tekmi “padel” v temo, zato je njegovo 13. mesto na superveleslalomu v Copper Mountainu dober rezultat. Nejc Naraločnik in Rok Ažnoh pa sta bila, žal, neučakana.

Sledila je selitev v Beaver Creek.

Katastrofa. Slabe vremenske razmere, nelogične odločitve FIS … Verjemite mi, da je težko v vetru in snegu tudi dve uri čakati na startu in se potem na progo podati ob slabi vidljivosti.

Mar ni nenavadno, da toliko poslušamo o skrbi za varnost, nato pa se znajdete v položaju, ko vodstvo tekmovanja sili z glavo skozi zid?
Prav po Rokovem padcu je bilo veliko govora o tem, da bo treba poskrbeti za boljše čelade. Že naslednji dan so smučarje vrgli v temo. To je bil tipičen primer tega. Vidljivost je bila zelo slaba, tudi vetrovne razmere so bile neugodne. A vodstvo tekmovanja je vztrajalo in vztrajalo. Toliko, da so v cilj spravili zadostno število smučarjev za veljavnost tekme. Več kot očitno je bilo, da želijo tekmo izpeljati za vsako ceno. Ob takšnem ravnanju se lahko vprašamo o verodostojnosti izjav o varnosti.

Prilagajanje na evropski sneg …
Že minuli teden smo pri severnih sosedih opravili dvodnevni trening. S smučanjem sem bil zadovoljen. Upam, da bodo zdaj to prenesli še na uradne treninge. Predvsem pa upam, da nas ne bodo zavrle zdravstvene težave. Hrobat je imel namreč nekaj težav s prehladom.

V kolikšni meri pa nanj psihološko vpliva odlična predhodna sezona?
Minula sezona je bila skoraj idealna. A tudi Miha je človek. Dela napake. Prej sva govorila o 13. mestu. S tem smo bili zadovoljni, saj smo poznali razloge. Tudi na smukaški tekmi je storil eno napako. Izgubil je hitrost. Slabše bi bilo, če v vožnjah ne bi videli napak, na semaforju pa bi bil zaostanek.

Kaj pa konkurenca?
Karte se niso izrazito premešale. Razlike so majhne. Konkurenca je zgoščena. Morda se v določenih ekipah kažejo kakšni psihološki utrinki ali učinki drugačne ostrine. Avstrijcem lani nikakor ni šlo. Verjamem, da poleti niso delali revolucije, pa so rezultati boljši.

Del priprav je bil z vami tudi Anže Gartner, ki je razpet med veleslalomom in superveleslalomom. V slednjem je pred kratkim zasedel 15. mesto na tekmi evropskega pokala. Kako dolga pot ga čaka do svetovnega pokala?
Če me sprašujete za hitri disciplini, lahko rečem, da mu do svetovnega pokala manjka še kar nekaj korakov. Vprašanje pa je, kako je v veleslalomu.

Na slalomu v Franciji točke napadajo tri Slovenke

Alpsko smučanje

9:43 0

Alpsko smučanje

9:43 0